Tokrat bomo govorili o tem zakaj ves čas spreminjamo treninge in zakaj se treningi razlikujejo po obdobjih.
Načrtovanje vadbe je načrtno razvrščanje vadbenih količin v nekem zaporedju z namenom, da atlet doseže najboljši tekmovalni rezultat ob točno določenem času. Osnovna razloga, ki sta gonilo razvoja ciklizacije športne vadbe, sta cikličnost naravnih pojavov ter učinek vadbe, ki je časovno omejen (izmenjava katabolne in anabolne faze). Pod cikličnost naravnih pojavov štejemo fizikalne pojave, kot na primer letni časi, izmenjava dneva in noči ipd., in biološke pojave, ki pa so bolj spremenljivi. Tretja vrsta ciklov izvira iz načina življenja, ki nam ga narekujeta letni koledar in tekmovalni koledar. Načrtovanje vadbe je pomembno na vseh nivojih ukvarjanja z vzdržljivostnim tekom, naj gre za rekreativni tek ali pa tekmovanja vrhunskega nivoja. Načrt vadbe daje tekaču jasnost glede ciljev in kako bo le-te dosegel. V praksi jim načrt dovoli, da tečejo, brez da bi se vseskozi spraševali in skrbeli, kaj naj bi trenirali (Noakes, 1991). Načrtovanje procesa športne vadbe je pomembno tudi z vidika zdravja in izognitve pretreniranosti, saj lahko tekači z veliko željo in zaradi visoke stopnje motiviranosti trenirajo preveč ali pa preveč intenzivno (Pliberšek, 2011).
Poznamo več ciklov pri načrtovanju procesa športnega treniranja, ki se med sabo razlikujejo po dolžini in po natančnosti planiranja, in sicer vadbena enota, mikrocikel, mezocikel, makrocikel, letni vadbeni načrt, olimpijski cikel.
Ena vadbena enota pomeni najmanjše zaključene celote in zajema tudi najbolj natančno definicijo izbire vaj, metod treniranja, intenzivnosti, količine, števila ponovitev, odmorov, serij in vsaka enota ima jasen cilj. Vadbene enote so razvrščene znotraj mikrocikla, ki šteje po navadi 7 dni. Makrocikel je sestavljen iz več mikrociklov (od 4 do 6), na koncu vsakega makrocikla se po navadi kažejo dejanske spremembe zaradi vadbe, ki pa so lahko ob neprimernem načrtovanju tudi negativne. Mezocikel je obdobje, ki traja dovolj dolgo, da lahko zaznamo spremembo športnih sposobnosti v takšni meri, da jih lahko zaznamo z meritvami in testiranji, je torej deloma nadzorovan proces. Hkrati je to obdobje dovolj kratko, da nam omogoča postavljanje natančnih in smiselnih ciljev ter natančen in še realen vadbeni načrt. Načrtovanje izhaja iz značilnosti in ciljev vadbenega obdobja (makrocikla), v katerem poteka mezocikel (Pliberšek, 2011).
Makrocikel traja od 2 do 4 mesece (mezocikle), značilnost obdobja pa je celovitost glede na eno ali več značilnosti treninga (cilji, količina …). Cilji so lahko: povečanje bistvenih sposobnosti na čim višji nivo s pomočjo velike količine vadbe, dvig najpomembnejših sposobnosti na čim višji nivo s pomočjo ohranjanja dosežene količine in zvišanjem intenzivnosti vadbe, zvišanje najpomembnejših sposobnosti na čim višji nivo s pomočjo zelo visoke intenzivnosti vadbe (ki je blizu ali pa celo presega tekmovalno intenzivnost) pri občasnem zmanjšanju količine, neposredna priprava na tekmovanje ter aktivni odmor. Pri rekreativnih tekačih v grobem poznamo 3 mezocikle. Obdobju predpriprave oz. »baze« sledi obdobje »razvoja«, kjer se posvečamo razvoju funkcionalnih sposobnosti, ter predtekmovalno obdobje, kjer gre za aktivacijo in vzdrževanju forme do tekme – količina treningov se zmanjša, intenzivnost pa naraste.
S poznavanjem, razumevanjem in upoštevanjem zgoraj opisanih vidikov bo napredek rekreativca večji z manj vloženega napora, predvsem pa je to pot do uspeha z manjšim tveganjem za poškodbe, kar seveda lahko pomeni daljšo kariero rekreativca.
Blaž Strožer