Za veliko uspešnih ljudi je znano, da imajo natančno določene dnevne rutine, ki jim omogočajo boljšo izrabo časa in večjo učinkovitost dela. Stephen King, katerega romani so se prodali v več kot 350 milijonov izvodov, je vsak dan napisal vsaj 1000 besed, predenj je šel spat vedno ob isti uri. Ernest Hemingway, dobitnik Pulitzerjeve in Nobelove nagrade za književnost je vsako jutro vstajal takoj, ko se je pojavila prva svetloba in pričel s pisanjem. Vladimir Nabokov, ruski pisatelj in profesor na sloviti univerzi Cambridge se je zbudil vsako jutro natanko ob 7. uri, se obril, zajtrkoval, meditiral in se okopal vedno v tem vrstnem redu. Zelo znan po brezkompromisnem vztrajanju pri svoji dnevni rutini je bil tudi Henry Mortona Stanley, eden največjih raziskovalcev Afrike. Svoje dnevne rutine je izvajal tudi na dolgih in nevarnih ekspedicijah v osrčju Afrike, kjer se je vsako jutro umil, obril, uredil in pisal dnevnik, kar mu je velikokrat pomagalo pri preživetju. Na eni od ekspedicij, kjer je zaradi zahtevnosti, izčrpanosti, lakote, bolezni in nesreč umrlo več kot 70% njegove ekipe, je bil edini Evropejec, ki je po skoraj 3 letih potovanja preživel in prišel na cilj.
Vadba za moč doma *V ŽIVO *vsak dan ob 18.00
Vendar zakaj je dnevna rutina tako pomembna? Znanstveniki so z eksperimenti ugotovili, da imamo ljudje omejeno količino volje, katere nam lahko tudi zmanjka. Sliši se zelo nenavadno ampak že sama misel na neko opravilo oziroma ubadanje in notranji boj s tem ali bomo neko stvar naredili ali ne, nam vzame ogromno volje oziroma energije. Več ko se bomo čez dan ukvarjali s tem katera opravila izvesti in katera ne, bolj bomo zvečer utrujeni in izčrpani. Ker so zaloge volje omejene, je zelo pomembno, da čim več stvari v našem življenju spremenimo v navade, saj tako za njihovo izvajanje ne porabljamo volje katera je zelo omejena. Drugače povedano, več energije porabimo če se zjutraj preprečujemo, da nam ni potrebno pospraviti postelje, kot če bi jo dejansko pospravili. Dnevne rutine pa niso pomembne samo iz vidika porabljanja energije, ampak so nujne tudi v času posebnih pogojev in situacij. Znano je, da so vojni ujetniki, ki so vzpostavili in ohranjali neke vrste dnevno rutino, lažje preživeli ujetništvo in kasneje imeli manj psihičnih posledic. Tega se je zelo dobro zavedal že Stanley, ki je med ekspedicijami v Afriki vedno izvajal ustaljeno dnevno rutino in tako zaloge volje, ki so omejene, hranil le za skrajne primere, hkrati pa se ni cel čas ubadal s tem kje je in kdaj bo prišel na cilj, ampak je misli usmerjal drugam.
V situaciji, v kateri smo se sedaj znašli, ko bomo kar nekaj časa preživeli doma, je še posebej pomembno, da si izdelamo urnik opravil, katerega se tudi držimo. Z njim človek, zaradi predvidljive strukture opravil, razvije občutek varnosti in obvladovanja situacije. Dnevna rutina je posebej pomembna tedaj, ko se znajdemo v stresnih situacijah, v katerih se ne počutimo udobno, saj s predvidljivimi zaporedji in z jasnimi pričakovanji zelo pomaga premagati situacijo.
Kljub temu, da smo v samoizolaciji, naj bodo dnevi in opravila takšna kot vedno, saj dnevna rutina dokazano zelo pomaga v takšnih situacijah. Stokanje, jamranje, slaba volja oziroma »smiljenje samemu sebi« ne bo pomagalo, ampak bo situacijo naredilo samo še bolj neznosno.
Elementi dnevne rutine, ki jih obdržite so:
- vstajanje ob isti uri,
- skrb za osebno higieno,
- pripravljanje zajtrka,
- kuhanje kosila,
- pospravljanje stanovanja,
- sprehodi oziroma gibanje na svežem zraku,
- prostočasne dejavnosti oziroma izvajanje naših hobijev.
Popolnoma enako velja za izvajanje vadbe oziroma telesno aktivnost. Kot ugotavlja Grega Hočevar (2013) v svoji odlični knjigi Ustvarjeni za gibanje, nas je narava optimalno opremila za gibanje, ki mora biti del našega vsakdana. Smo veliko bolj prilagojeni za gibanje kot živali, saj lahko izvajamo vse oblike, ki jih izvajajo živali, brez omejitev, ki jih imajo one. Lahko tečemo, nismo pretežki za skakanje ali plezanje, hitro se prilagodimo na novo situacijo, varno in udobno se počutimo v vodi, smo edina živa bitja, ki se lahko hladimo z znojenjem. Zakaj bi torej prekinili z nečim, kar nam je zasidrano v genih?
Gibanje na odprtem ni prepovedano, ravno nasprotno, je zelo zaželeno. Še vedno lahko greste teči ali se podate na družinski izlet. V gozdu ali manj obljudenih hribih boste zagotovo sami, če pa boste že koga srečali se mu boste z lahkoto izognili. Tako boste naredili nekaj zase in za celotno družino. Če se ne želite podati ven, vam še vedno ostane vadba v »domačem naslonjaču«. Vadba moči na lastni teži ali aerobna vadba doma je vsekakor mogoča, zanimiva in lahko predstavlja odlično alternativo treningom, ki jih izvajajte vsakodnevno. Vadbo lahko izvajate na enak način kot tek, uporabljate kontinuirano metodo, intervalno metodo, fartlek ali obliko krožne vadbe, kjer se izmenjujejo vadbe moči zgornjega in spodnjega dela telesa, jedra telesa ter kombinacija aerobnih vaj kot so poskoki, ples, boksanje itd. Pridružijo se lahko otroci ali celo cela družina, in če vadbo zastavite tako, da vsak prispeva svojo vajo, boste prav gotovo uživali. Ljudje smo zelo inovativni in če želimo, lahko vedno najdemo kaj pozitivnega in zanimivega v takšnih situacijah.
Boris Fluher, diplomiran športni pedagog s Fakultete za šport
VIRI IN LITERATURA: