Starši brez skrbi, s pozitivnim pristopom in voljo, tudi znanje ne izvisi

Okrožnica s strani šolskega ministrstva, dne 12. 3. 2020  … »Zaradi izvajanja ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID19, bo v vzgojno-izobraževalnih zavodih na podlagi sklepa Vlade RS št. 18100-7/2020/2 in odredbe ministra za zdravje začasno prepovedano zbiranje ljudi v šolah. To pomeni, da se vzgojno-izobraževalna dejavnost ne bo izvajala fizično v vrtcih in šolah oziroma, da se v določenih primerih začasno ne bo izvajala.«

Ja res je, šole, vrtci in vse ostale vzgojno –izobraževalne institucije s ponedeljkom, 16. 3. 2020, zaprejo svoja vrata. To je eden od ukrepov, ki ga moramo sprejeti, da nam bo uspelo zajeziti prenašanje virusa. Dejstvo je, da bodo šolarji vsaj 14 dni ostali doma.

Kaj pa sedaj? »Juhuuu, počitnice so tu!« si mislijo otroci, starši pa verjetno že razmišljate, kako boste organizirali svoje delo, hkrati pa skrbeli, da se otroci ne bodo »polenili«. Zavoljo zdravja otrok in vseh nas je pomembno, da ostanejo doma, a ob tem ne pozabimo na njihovo psihofizično kondicijo, prav tako pa ne zanemarimo razvoja otrokovih miselnih procesov, ki je v veliki meri v domeni šole, tokrat pa je to na vas, starših. Doc. dr. Blaž Koritnik, dr. med., pravi, da je najpomembnejša lastnost možganov tako imenovana plastičnost, to je sposobnost, da se možgani spreminjajo s tem, ko nekaj počnemo. Če tega ni, ne pride do izboljšanega delovanja možganov. Povezave med možganskimi celicami se spreminjajo. Lahko postajajo intenzivnejše, lahko se množijo, lahko pa se njihovo število tudi zmanjšuje. Zato je ključnega pomena, da skrbimo za svoje možgane, jim postavljamo nove izzive in s tem izboljšujemo njihovo delovanje. Zatorej počitnice odpadejo! V šolah so učitelji poskrbeli in organizirali delo tako, da se bo pouk izvajal na daljavo, preko spletnih učilnic, preko elektronske pošte, e-asistenta … To je torej priložnost, da se otroci spopadejo z novim načinom pouka, kar bo marsikaterega otroka dodatno motiviralo, druge otroke pa lahko tudi spravilo v fazo udobja, ležernosti, prestavljanja obveznosti iz danes na jutri. Da se to ne bi zgodilo, boste poskrbeli starši, ki boste skrbno bedeli nad delom vaših otrok. Če se sprašujete, kako, vam spodaj predlagam nekaj smernic, ki jih lahko upoštevate.

  1. Urnik
  2. Odmerjen čas za vašo razlago
  3. Ne delajte nalog namesto otrok
  4. Vključevanje gibanja pri učenju
  5. Vključevanje v vsakdanja opravila

URNIK

Prva stvar, ki jo predlagam vam staršem je, da skupaj z otrokom pripravite urnik in ga pritrdite na vidno mesto. V urnik dodajte delo za šolo, obroke, čas za hišna opravila, čas za prosto igro. Z otrokom se pogovorite, kaj bi počel, vi odkljukate tisto, kar lahko počne in skupaj umestite v urnik. Poskrbite pa, da se otrok urnika dosledno drži, saj je sam »podpisal« dogovor. 🙂

O pomembnosti rutine v članku z naslovom Pomembnost dnevne rutine v posebnih situacijah piše naš trener na projektu Priprave Boris Fluher, ki izpostavlja pomembnost le-te zaradi ohranjanja volje, ki jo imamo v omejenih količinah. Že sama misel na to, ali bomo neko opravilo naredili ali ne, nam vzame ogromno volje oz. energije. Starši samo pomislite, koliko energije bi vam vzelo vsakodnevno prerekanje z otroki, kdaj bodo delali za šolo, kdaj se bodo igrali, kdaj bodo na družabnih omrežjih … Urnik omogoča otroku, da jasno ve, kaj mora narediti, kaj sledi in ta strukturiranost časa, predvidljivost mu prinaša tudi občutek varnosti. Če urniku dodate še kolono, kjer otrok odkljuka svoje opravljene naloge, bo otroka to motiviralo, ker bo videl, kaj vse mu je že uspelo in kako blizu cilja je. Tu ne izključujem možnost nagrajevanja v smislu zbiranja nalepk in po koncu tedna npr. ena risanka več, sladkarija ipd. Otroke motivirajo različne stvari, zato so nekateri ob zunanjih podkrepitvah lahko tudi zelo uspešni.

DELO ZA ŠOLO

Seveda bodo otroci tokrat porabili manj časa za naloge in učenje, kot če bi sedeli v šolskih klopeh, vendar pa to ne pomeni nič slabega, saj bodo cilje dosegli. Otroci bodo naloge hitreje opravili, saj ne bo motečih dejavnikov, interakcije s sošolci, učitelji, ampak se bodo lahko osredotočili na naloge zlasti, če bodo imeli v zavesti »to naredim, potem pa sem prost«. Pri tem bodite pazljivi, da ne bodo hiteli in bili površni, ampak naj se skrbno lotijo naloge s ciljem, da bodo snov razumeli in čim bolj pravilno naredili naloge, ki jim jih bodo pripravili učitelji. Naloga ni vaše delo, ampak jim bodite le v oporo, nudite jim pomoč pri razlagi, usmerite jih, otroci pa se bodo že sami znašli. Odmerite jim vaš čas, ki jim ga boste dali na razpolago, nato pa naj otroci sami delajo. Vi ste za to, da jim snov razložite, jih usmerite, jim na več načinov objasnite, česar ne znajo, na otrocih pa je, da rešijo naloge in se naučijo. V skupnem učenju vidim priložnost, da prepoznate, kaj vašemu otroku glede na zaznavni tip ustreza. Tokrat imate priložnost, da spoznate, ali je otrok kinestetični, vizualni ali bolj  avditivni tip. Nekateri potrebujejo veliko gibanja, drugi si snov lažje zapomnijo po slušni poti, spet tretji pa se najlažje učijo, če je besedilo lepo obarvano. Glede na to opazujte, odkrivajte in usmerjajte otroka. Ne dajte jim vse naloge naenkrat, ker to lahko privede do stiske otroka, odklanjanja, ker bo videl, kaj vse mora še postoriti. Popestrite jim podajanje nalog z igro »skrivalnic«, pri kateri lahko po stanovanju skrijete naloge, otrok pa po vsaki končani nalogi odide na »lov« za naslednjo nalogo. Tu uporabite svojo domišljijo, kako boste organizirali samo »igro«, s katero pa boste poskrbeli za zadostno količino gibanja v času učenja, otrok pa bo mislil, da se igra.

UČENJE IN GIBANJE

V članku, ki ga na spletu objavlja skupnost Za možgane, si lahko preberemo, da ima gibanje pozitiven vpliv na številne telesne funkcije in je zato pomembno tudi za možgane. Telesna vadba spodbuja nastanek novih možganskih celic in povezav med njimi ter preprečuje njihov propad, posledično pa pozitivno vpliva na spomin in počutje. Vse to so podkrepili z izsledki nevroznanstvenikov, ki s sodobnimi metodami slikanja možganov ugotavljajo, kako vadba vpliva na možgane. Dokazali so, da imajo posamezniki, ki so bolje telesno pripravljeni, hitrejšo in bolj intenzivno možgansko aktivnost, ki je sicer značilna za boljšo pozornost. Poleg tega imajo taki posamezniki več sive možganovine v čelnem in senčnih režnjih možganov, ki so vpleteni v izvršilne procese in spomin.

Zatorej tudi v času dela za šolo poskrbite, da se bo otrok zadostno gibal. Delo lahko organizirate tako, da je vsakih 20 min čas za eno gibalno vajo. Nimate idej? – ne skrbite, spodaj sem za vas pripravila vaje, ki jih lahko natisnete, otrok pa bo vsakič izžrebal eno vajo in jo opravil. Seveda pa z njim gibalno vajo opravite še vi! To je priložnost, da se skupaj z otrokom nasmejete, povežete, pokažete otroku, da je gibanje pomembno za vse ljudi, ne glede na starost.

  

Priložnosti za umestitev gibanja v učenje je veliko, vi le uporabite domišljijo. Postavite jim »pajkovo mrežo«, na katero pripnete šolske naloge, otrok pa naj se splazi (krepitev mišic rok in nog) in naj odpne (finomotorika) nalogo ter pri tem ne zbudi pajka (natančnost in potrpežljivost).

Primer:

Ena možnost vključevanja giba je,  da otrok učno snov ponavlja tako, da bere in ob tem koraka po prostoru. Lahko si zapiske razreže in prilepi na stene ter koraka, dela žabje poskoke, hodi v čepu … od enega listka do drugega. Veliko je možnosti, mlajši otroci lahko črke in številke prikazujejo s telesom, pantomimo, starejšim pa lahko fotosintezo razložite zunaj, na pravih rastlinah.  Glede na snov, ki se jo učenec uči, premislite, kje in kako lahko vključite gibanje v sam proces učenja.

VKLJUČENOST PRI VSAKDANJIH OPRAVILIH IN UČENJE ZA ŽIVLJENJE

Glede na situacijo, ko moramo biti doma, je tokrat pravi čas, da otroke naučite, glede na njihov razvoj in zmožnosti, tudi tistih opravil, ki jih po navadi opravite starši sami, zlasti zaradi hitrega načina življenja. Tokrat boste z otroki več časa doma in to izkoristite, da jih vključite v vsakdanja opravila. Nič ni narobe, če otrok obesi perilo, pripravi mizo, pobriše prah, se nauči skuhati testenine.

S tem, ko boste skupaj opravljali naloge, bo veliko priložnosti za pogovor, za spoznavanje in odkrivanje, kako se vsak znajde v določeni situaciji. Lahko boste odkrili potenciale v otrocih. Ko vas bodo kasneje, po trenutnem izrednem stanju, vaši otroci presenetili s kosilom, pa si boste izredno hvaležni. Otrokom pa le zaupajte, sposobni so mnogih stvari in del. Tudi doc. dr. Blaž Koritnik, dr. med omenja, da je za zdrav razvoj možganov, naj bodo mladi ali pa starejši, najbolje, da jim omogočimo pestro dejavnost, saj nobena preveč intenzivna dejavnost, pri kateri se mora nekdo odreči vsem drugim dejavnostim, za možgane ni dobra. Za pestrost dejavnosti svojih otrok poskrbite vi starši, skupaj z otroki. Naj ne visijo le na računalniku, socialnih omrežjih, delajo za šolo, ampak naj se z vami lotijo pospravljanja, kuhanja, sprehodov, plesa, sestavljanja kock, branja, poslušanja … Včasih pa jim je lahko tudi dolgčas, takrat si domislijo velikih stvari. Ne pozabite na pohvalo, pokažite jim, da jih imate radi.

Ta čas izkoristite drug za drugega, za učenje, za gibanje, razložite otrokom, zakaj so doma, zakaj se ne smejo družiti s prijatelji, pokažite jim in jih naučite, kako skrbeti za zdravje, upoštevajte navodila NIJZ. Bodite veliko zunaj, na svežem zraku, kjer se lahko igrate na različne načine. O tem in predlogih za igro zunaj, si lahko preberete članek naše trenerke Tjaše na projektu Priprave na tej povezavi: Otroci ostanejo doma – kako naj se gibajo

Tokrat je pomembno naše zdravje, zdravje sočloveka, strpnost in empatija. Učite otroke vrednot s svojim zgledom.

 

Klara Omovšek, prof. poučevanja na razredni stopnji

 

 

VIRI IN LITERATURA:

Okrožnica za vrtce, osnovne šole, osnovne šole s prilagojenim programom, glasbene šole, zavode za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Pridobljeno dne 15. 3. 2020 s https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Novice/Koronavirus-13-3-20/okroznica-prekinitev-pouka-koronavirus.pdf

Skupnost Za možgane. Kako telesna vadba vpliva na možgane? Pridobljeno dne 15. 3. 2020 s http://zamozgane.si/gibanje-za-mozgane

ABC zdravja. Možgani in živčni sistem. Pridobljeno dne 15. 3. 2020 s https://www.abczdravja.si/mozgani-in-zivcni-sistem/mozgani-niso-kot-misica/